Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Kuba je uradno potrdila smrt 32 pripadnikov svojih oboroženih sil, ki so padli med ameriško vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas. Po navedbah kubanskih oblasti so vojaki izgubili življenja med posredovanjem posebnih enot ameriške vojske Delta Force, kar je kasneje potrdil tudi predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Dogodek je povzročil val žalovanja na Kubi, kjer se z državnimi častmi spominjajo svojih padlih borcev. Ameriška operacija, katere cilj je bil domnevno usmerjen proti strukturam v Caracasu, predstavlja novo zaostritev v že tako napetih odnosih med Washingtonom, Havano in Caracasom. Incident neposredno vključuje tuje vojaške sile na ozemlju Venezuele, kar bi lahko imelo širše posledice za regionalno varnost in stabilnost v Latinski Ameriki. Podrobnosti o naravi samega spopada in natančnem mandatu kubanskih enot v Venezueli ostajajo predmet nadaljnjih analiz in poročanj.

V času naraščajočih napetosti z Združenimi državami Amerike je venezuelski predsednik Nicolás Maduro pozval k ponovni ustanovitvi Velike Kolumbije, nekdanje države, ki je med letoma 1819 in 1831 združevala Venezuelo in Kolumbijo. Maduro je poudaril, da je združitev potrebna za nadaljevanje "prave bolivarijanske revolucije" in "osvoboditev celotne Južne Amerike". Idejo o ponovni združitvi podpira tudi kolumbijski predsednik Gustavo Petro.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je predlagal vzpostavitev "prehodne vlade" v Venezueli kot rešitev za tamkajšnjo krizo in da bi se izognili tuji intervenciji. Obžaloval je, da ni bil dosežen dogovor o umiku sankcij Venezueli, sprostitvi napetosti in čimprejšnji izvedbi svobodnih volitev.

Italijanska anketa je pokazala, da približno 15 % Italijanov meni, da so fizični napadi na Jude "popolnoma ali dokaj upravičeni", kar se dogaja ob protestih proti izraelski ofenzivi v Gazi. Poleg tega so dokumenti razkrili, da je Hamas neposredno vpleten v financiranje Globalne flotilje Sumud, ki naj bi ob Jom Kipur prispela v Izrael. Greta Thunberg je zanikala izraelske trditve o izvoru ladij s humanitarno pomočjo.

Kolumbijska zunanja ministrica je protestno zavrnila svoj ameriški vizum, ker je ameriško zunanje ministrstvo preklicalo vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Ta poteza odraža naraščajoče napetosti med Kolumbijo in Združenimi državami.

Kolumbija, ki trenutno predseduje Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC), je sklicala nujni virtualni sestanek ministrov zunanjih zadev. Razlog za to je analiza regionalnih razmer po nedavni napotitvi ameriških vojnih ladij v Karibsko morje, blizu Venezuele. Sestanek je bil sklican zaradi napetosti, ki jih povzroča povečana vojaška prisotnost Združenih držav.

Venezuelanske oblasti so v delti reke Orinoko aretirale dvanajst oseb. Minister za notranje zadeve, Diosdado Cabello, je sporočil, da je med aretiranimi osem državljanov Kolumbije, dva Trinidadčana in dva Venezuelca. Podrobnosti o razlogih za aretacijo niso bile razkrite.

Ameriška vojska je objavila fotografije svojega nedavnega razporejanja sil v bližini Venezuele. Administracija predsednika Trumpa je v vode blizu Venezuele in Karibov poslala več kot štiri tisoč vojakov, vključno z okoli dva tisoč marinci, letala, ladje in raketne sisteme. Cilj te poteze je boj proti narkokartelom v regiji.